Prelepo pozdravljena draga srca, evo me, že jem odličen mango, ravno po tem ko sem zmazala pol okusnega sladkega ananasa in seveda nisem mogla mimo chapatija za zajtrk ( afriška palačinka iz vode in moke, mmmm okusna je :) )
Že 10 dni naju z Anjo - specialno pedagoginjo/ELINO prvo prostovoljko, obkrožajo prelepa srca mame Afrike =) Skupaj sva se odpravili na kratko potovanje po Tanzaniji. Ko sva konec meseca prispeli v Dar Es Salaam, največje obalno mesto, sva komaj dihali 3 dni, v teh 30C! Ja, res pravi šok za telo po zimi in snegu ter nizkih temperaturah. Ko sva prišli v Dar Es Salaam, sva morali urediti Anji malawijsko vizo, da bova lahko mejo prečkali brez težav. Ponavadi si gospodje na ambasadi vzamejo dan, dva celo tri, da v potni list prilimajo nalepko in zraven načičkajo par vrstic. A, poglej si to, ko sva prispeli na ambasado, so najini nasmehi na stežaj odpirali vrata. Pa jii rečem: “Ej, počakaj, zdaj ga moram očarat s svojo Chitongo (jezik, ki ga govorimo v Malawiju) in zagotovo ti bo vizo naredil takoj.” Pridemo v pisarno, velika 2 šefa, sedita za mahagonjievimi mizami, v ozadju brni klima. Pa veselo pozdravim: “Mwatandalai uli azichi wane? (Kako ste dragi moj brat?), in kaj mislite da se je zgodilo? Mhm, gospoda se smejita in odkimavata z glavami, kako je mogoče, da kdo zna Chitongo, lokalni jezik skupnosti Tonga, ki ga tudi sama dobro ne obvaladata. Potem pa v detajle, kje sem, kaj počnemo, kako dalje, če že imam delovno dovoljenje (Ja imam ga =) ), če ne, tudi ni problem, mi ga bosta kar sama uredila =). Pa sva dobili samo potrdilo in ne vize, kajti po afriško, jim je zmanjkalo nalepk/viz pa da bodo bratje na meji to zagotovo uredili. Da ne bo težav, saj ima gospodična sedaj poleg štampiljke pismo, v katerem je obrazloženo, da je pisarni zmanjkalo nalepk in naj pa magari oni na meji kaj naredijo.
Potem sva se naslendje dni odpravili pogledat moj pretekli projekt, kateremu sem pomagala zaživeti v Tanzaniji. Šli sva v vas Mto Wa Mbu, pogledat masajsko šolo, kateri sem s pomočjo Rotary klubov Novo mesto in Dolenjske Toplice uspela pomagati do njene postavitve za 350 masajskih otrok.
Bilo je čudovito, videli sva nasmejane obrazke in prejeli objeme mame Anne, ravnateljice in Masajke po rodu, ki je imela sanje postaviti šolo za svoje varovance iz vasi.
Potem sva se odpravili na eno-dnevni safari, pogledat prelep živalski svet mame Afrike, v nacionalni park Tarangire s stoterimi sloni, žirafami, antilopami, pticami, opicami, ki so Anji odnesle celotno kosilo/lunch paket z mize. To je bilo “Jackie Chan” gibov ter krikov z njene strani =). Potem ji rečem: ” Draga moja nasmehni se TIA (This is Africa) =)”
Že 10 dni naju z Anjo - specialno pedagoginjo/ELINO prvo prostovoljko, obkrožajo prelepa srca mame Afrike =) Skupaj sva se odpravili na kratko potovanje po Tanzaniji. Ko sva konec meseca prispeli v Dar Es Salaam, največje obalno mesto, sva komaj dihali 3 dni, v teh 30C! Ja, res pravi šok za telo po zimi in snegu ter nizkih temperaturah. Ko sva prišli v Dar Es Salaam, sva morali urediti Anji malawijsko vizo, da bova lahko mejo prečkali brez težav. Ponavadi si gospodje na ambasadi vzamejo dan, dva celo tri, da v potni list prilimajo nalepko in zraven načičkajo par vrstic. A, poglej si to, ko sva prispeli na ambasado, so najini nasmehi na stežaj odpirali vrata. Pa jii rečem: “Ej, počakaj, zdaj ga moram očarat s svojo Chitongo (jezik, ki ga govorimo v Malawiju) in zagotovo ti bo vizo naredil takoj.” Pridemo v pisarno, velika 2 šefa, sedita za mahagonjievimi mizami, v ozadju brni klima. Pa veselo pozdravim: “Mwatandalai uli azichi wane? (Kako ste dragi moj brat?), in kaj mislite da se je zgodilo? Mhm, gospoda se smejita in odkimavata z glavami, kako je mogoče, da kdo zna Chitongo, lokalni jezik skupnosti Tonga, ki ga tudi sama dobro ne obvaladata. Potem pa v detajle, kje sem, kaj počnemo, kako dalje, če že imam delovno dovoljenje (Ja imam ga =) ), če ne, tudi ni problem, mi ga bosta kar sama uredila =). Pa sva dobili samo potrdilo in ne vize, kajti po afriško, jim je zmanjkalo nalepk/viz pa da bodo bratje na meji to zagotovo uredili. Da ne bo težav, saj ima gospodična sedaj poleg štampiljke pismo, v katerem je obrazloženo, da je pisarni zmanjkalo nalepk in naj pa magari oni na meji kaj naredijo.
Potem sva se naslendje dni odpravili pogledat moj pretekli projekt, kateremu sem pomagala zaživeti v Tanzaniji. Šli sva v vas Mto Wa Mbu, pogledat masajsko šolo, kateri sem s pomočjo Rotary klubov Novo mesto in Dolenjske Toplice uspela pomagati do njene postavitve za 350 masajskih otrok.
Bilo je čudovito, videli sva nasmejane obrazke in prejeli objeme mame Anne, ravnateljice in Masajke po rodu, ki je imela sanje postaviti šolo za svoje varovance iz vasi.
Potem sva se odpravili na eno-dnevni safari, pogledat prelep živalski svet mame Afrike, v nacionalni park Tarangire s stoterimi sloni, žirafami, antilopami, pticami, opicami, ki so Anji odnesle celotno kosilo/lunch paket z mize. To je bilo “Jackie Chan” gibov ter krikov z njene strani =). Potem ji rečem: ” Draga moja nasmehni se TIA (This is Africa) =)”
Nato sva se za par dni podali v Arusho in se tam odpočinili v krasnih 20C ter v prelepi pokrajini. Sedaj sva nazaj v 35C Dar Es Salaamu in Anji zvesto obljubljam, da bo malawijska klima krasna, da je tam pomlad, da jo bo jezero očaralo in da se bo zalljubila v vsa topla srca prekrasnih ljudi, v njihov odnos do življenja. Ančko komaj bremzam, da je treba počakati, da avtobus iz Tanzanije pač vozi 2x tedensko in dan-D bo jutri =).
Ob 5.30 zjutraj se napokava v bus Taqua, ki naju bo iz Dar Es Salaama v Malawi pripeljall v 24urah =) ooo ja, prav ste prebrali 24 jih bo =) Vse skupaj 1600 km in prideva v 3 največje malawijsko mesto Mzuzu. Tam naju bodo pričakali moji ljubi malawijski prijatelji. Za dan ali dva pa naju bo gostila moja prijateljica iz Filipinov, Rona, katera opravlja v Malawiju 2-letno prostovoljno delo v sklopu VSO organizacije. Nama je že bilo vnaprej obljubljeno, da bova postreženi s filipinsko pripravo ribe in rezancev, ki so ravnokar prispeli z otokov=)
Nato pa nazaj v našo ljubo vas, domov, da nadaljujemo z Elinimi čudovitimi projekti.
Ohhh kako prekrasno je to življenje, meni popolno! Srečna sem, smejim se, sem tukaj in zdaj, skromna in hvaležna. Hvaležna sem prav za vse, za vsak obrok hrane, ki mu poklonim hvalnico vibracij preden ga pojem, za toplo posteljo in varnost, za vse nasmehe in pozdrave , ki jih prejemam na vsakem koraku, za vsak: “Hej živjo sestra kako si, si srečna? Dobrodošla doma v mami Afriki =)” ki prihaja od bratov in sester, ki me vidijo na ulici.
Ja veste, mama Afrika je ena prekrasna mama, njena toplina, smeh ljudi, pozitiva duha, ki polni dneve, pa ta odnos do življenja, imajo toliko manj pa so tako srečni in hvaležni za vse kar je, lahkotnost korakov ljudi, pozdravi, igranje iger na ulici, pitje Coca cole in pivčka, muzika, ki hrumi od vsepovsod, pa hrana, ki se kuha kar na ulici in pa moje notranje lastno vedenje, da sem v tem trenutku tam, kjer moram biti, kjer veli srce. Srečna.
Pa še ekstra topla in srčna zahvala vsakemu od vas, ki mi je, ko sem bila v Sloveniji poklonil toplo besedo, podporo , ljubeč objem in tisto frazo: “Ej ti si carica=)!” Hvala vam čudoviti ljudje, dobre duše, ki ste nam stopili ob stran, da bo projekt tekel dalje, vi ste tisti ja! Hvala vsakemu od vas za podporo Elinim projektom. Brez vas jih ne bilo bilo!
Tople, srčne in ljubeče objeme vsem* Se kmalu javim, do takrat sijem pozitivo, ljubezen in srečo vedno in povsod, vi pa tudi. Ogromno je, za kar smo lahko hvaležni* Rada vas imam** Jana/Temwanani =)
Ob 5.30 zjutraj se napokava v bus Taqua, ki naju bo iz Dar Es Salaama v Malawi pripeljall v 24urah =) ooo ja, prav ste prebrali 24 jih bo =) Vse skupaj 1600 km in prideva v 3 največje malawijsko mesto Mzuzu. Tam naju bodo pričakali moji ljubi malawijski prijatelji. Za dan ali dva pa naju bo gostila moja prijateljica iz Filipinov, Rona, katera opravlja v Malawiju 2-letno prostovoljno delo v sklopu VSO organizacije. Nama je že bilo vnaprej obljubljeno, da bova postreženi s filipinsko pripravo ribe in rezancev, ki so ravnokar prispeli z otokov=)
Nato pa nazaj v našo ljubo vas, domov, da nadaljujemo z Elinimi čudovitimi projekti.
Ohhh kako prekrasno je to življenje, meni popolno! Srečna sem, smejim se, sem tukaj in zdaj, skromna in hvaležna. Hvaležna sem prav za vse, za vsak obrok hrane, ki mu poklonim hvalnico vibracij preden ga pojem, za toplo posteljo in varnost, za vse nasmehe in pozdrave , ki jih prejemam na vsakem koraku, za vsak: “Hej živjo sestra kako si, si srečna? Dobrodošla doma v mami Afriki =)” ki prihaja od bratov in sester, ki me vidijo na ulici.
Ja veste, mama Afrika je ena prekrasna mama, njena toplina, smeh ljudi, pozitiva duha, ki polni dneve, pa ta odnos do življenja, imajo toliko manj pa so tako srečni in hvaležni za vse kar je, lahkotnost korakov ljudi, pozdravi, igranje iger na ulici, pitje Coca cole in pivčka, muzika, ki hrumi od vsepovsod, pa hrana, ki se kuha kar na ulici in pa moje notranje lastno vedenje, da sem v tem trenutku tam, kjer moram biti, kjer veli srce. Srečna.
Pa še ekstra topla in srčna zahvala vsakemu od vas, ki mi je, ko sem bila v Sloveniji poklonil toplo besedo, podporo , ljubeč objem in tisto frazo: “Ej ti si carica=)!” Hvala vam čudoviti ljudje, dobre duše, ki ste nam stopili ob stran, da bo projekt tekel dalje, vi ste tisti ja! Hvala vsakemu od vas za podporo Elinim projektom. Brez vas jih ne bilo bilo!
Tople, srčne in ljubeče objeme vsem* Se kmalu javim, do takrat sijem pozitivo, ljubezen in srečo vedno in povsod, vi pa tudi. Ogromno je, za kar smo lahko hvaležni* Rada vas imam** Jana/Temwanani =)
