Tule v Afriki smo Velikonočne praznike preživeli skromno a vseeno radostno. Na Veliko nedeljo je vsakdo, ki sem ga srečala, cel dan naokoli hodil s palmovo vejico, katere naj bi po pričevanju svetega pisma, ljudje polagali pod noge Jezusa, ko je ta prihajal v Jeruzalem.
Prav lušno je videti fante, ki vozijo taxi kolesa, motorje, ko imajo za luč zataknjeno palmovo vejico, nekateri si jih zataknejo kot petelinčki na zatilje glave :), otroci paradirajo in jih dvigujejo v zrak kot mali bojevniki. V cerkvah ležijo povsod, vsakdo, ki vstopi v cerkev jo mora imeti...ohhhh kako pa poteka praznovanje v cerkvah? Tam se prepeva pesmi, ki naježijo kožo, pesmi, ki so tako srčno zapete, tako glasno, ljubeče, čutno, da se v duši in srcu res razleze lepota srčne energije.
Res je enkratna izkušnja doživeti te praznične pesmi. Bobni donijo pa ne eden, ohh ne, enemu bobnarju, ki je v cerkvi vsako nedeljo, se na te svete praznike pridruži desetina drugih, zbori se v številu pevcev podvojijo, potrojijo. Res je magična izkušnja, še posebej, tiste nočne maše, ko pridig ni in je bit vsega le povezanost z Višjim preko petja in plesa :) Je se tudi praznično, velike ribe se znajdejo na krožnikih, pa kakšna kokoš ne uide loncu, seveda polenta iz koruze ali kasave/krompirja in še kakšna banana za povrhu poleg čaja z mlekom.
Ja preprosto je, a čutno. Afrika nosi svoj čar, vabljeni, da ga občutite tudi preko mojega najnovejšega inervjuja. Taje ravno izšel v aprilski stevilki Naša žena (spodaj je priponka). Po moje boste preko njega začutili lepoto, srčnost, seveda izzive s katerimi se soočam, a na koncu večni optimizem, ki me vzpodbuja, da dosegam kar srce veli. :) Zakaj mi uspe? Zaradi Vas drage duše, ki ste ob meni in mojih angelih, da jim lahko nudimo kar si zaslužijo. Zato srčne zahvale vsakemu od vas, ki nam skoči na pomoč in se zaveda, da voditi projekt za 200 otrok, 100 mladincev in 50 žensk ni mala šala in da vsaka roka, ki nam pride pomagat sem v Malawi, vsak Euro, vsaka dana pohvala iz srca najdeta mesto v mojem srcu, srcu Elinih otrok, Elinih zaposlenih, v srcu Elinih prijateljev v Sloveniji, ki nam pomagate (Bernarda, volunterke Ana, Daša, Ajda, Valentina, Barbara).
Vedno znova je jasno, da smo SKUPAJ MOČNEJŠI (Together we are stronger-Elin slogan)
1.maja se vračam v Slovenijo do konca šolskega leta (24.junij) in spet bom predavala po osnovnih šolah, srednjih šolah, kulturnih domovih, če imate kakšno idejo kje predavati, kakšen naslov ustanove, kamor bi me povabili, da podelim srčno zgodbo moje Afrike, prosim da mi to sporočite na moj mail jana.dular@gmail.com
(pošljete mi lahko mail naslove ustanov, ali kontaktnih oseb v le teh) pa pošljem uradno ponudbo s slikami, intervjujem ter televizijskim prispevkom.
Toliko za danes :) uživajte v branju intervjuja,
S prijaznimi srčnimi in hvaležnimi pozdravi od mene in vseh malih in velikih angelov. Jana
p.s. Se opravičujem za pomanjkanje slik v tem blogu, a naša kamera je šla po gobe. Brez skrbi, dobra duša Oto je že priskočil na pomoč! Hvala prijatelj :)

Intervju Jane Dular v reviji Naša Žena |