Živjo draga srca, kako ste? Kako kaj uživate novo prelepo blagoslovov polno leto?
Seveda se spodobi, da vam takoj zaželimo veselo, ljubeče, srčno, radostno in zdravo novo leto. Da se Blagoslovi uresničijo in vam pomagajo do vrha vseh gora, ki jih želite osvojiti.
Naš Božič je bil zares prekrasen, dan pred njim, smo v ELIN center dobili 5 slovenskih angelov!
Brez heca, gre za 5 angelov, katerih kril se sicer ne vidi, ampak so pravi angeli!!!
Gre za medicinsko odpravo 4 deklet in 1 gospoda, ki so v mestu Kasungu (mesto okoli 250km oddaljeno od naše vasi) pri misijonarjih p. Stanku Rozmanu in p. Alojzu Podgrajšku opravljali prostovoljno delo.
Gospodu Tomažu, ki je v misijonu v Kasungu preživel 1 leto, so se za 2 meseca pridružile zdravnica Ana, absolventki medicine Ana in Nina ter dipl. med.sestra Tjaša.
Kot sem vam omenila že v prejšnjem mailu, so v naš center prišli z namenom, da ga za 1 dan prelevimo v brezplačno kliniko.
Ko so 24.12.2014 okoli najhujše vročine s svojim Land-Roverjem prihrumeli pred naš center; praktično brez napotkov kako do nas, ko zapustijo glavno cesto, so pred in za njihovim avtom kot parada navdušeno prihrumeli naši vaški otroci, ki so jim kazali pot do ELE :) To je bilo krikov in smeha ter skakanja okoli njih.
Lepo radostno smo jih sprejeli, objeli, nasmejano pozdravili in povabili v naš skromen center.
Potem pa rečejo; "A lahko razpakiramo naš avto, nekaj malega imamo za vas." Oči se meni, kot tudi mojim otrokom radostno zaiskrijo, na obraze se narišejo nasmehi, ko začno iz avta zlagati škatle, eno za drugo. Odkrito povedano njihova darila so me močno ganila, saj je prvič v teh letih, ko sem v ELI, da je nekdo prišel do nas, nam prinesel zdravila za malarijo, multivitamine, povoje, tablete proti bolečinam, piškote, čokolade, majčke, vrečo stročnic ter seveda svoje zaloge za zdravljenje.
Parih sekund se sploh ne spominjam v evforiji ko so rekli; "Tole je za tvoje otroke in pokazali na vse škatle". Pa smo takoj začeli z akcijo deljenja topljenih se čokolad. V ELI smo naše otroke naučili, da nagrade pridejo le če nekaj dobrega naredijo in ne kar tako. Učimo jih, da za pozitivno opravljeno delo, nalogo, kdaj pa kdaj dobijo nagrade. In res.... sledil je ples okoli 90 naših otrok je veselo zaplesalo in zapelo; vrteli so se boki, "šejkale" so ritke, skakali so v zrak, ploskali in peli naglas, da jih je slišala zagotovo vsa vas. Ko so naše obiskovalce nasmejali in radostno objeli s prelepo energijo, smo vsakemu dali v roko čokolado. Vsaki od zdravnic, ki so čokolade delile se je vsak otrok zahvalil tako, da je iztegnill desno dlan, zapestje desne roke prijel z levo dlanjo, malce na hitro pokleknil in tako s spoštljivo gesto izkazal zahvalo za dano nagrado. Najbolj zanimivo je bilo opazovati reakcije naših otrok, kajti nikoli do sedaj nisem imela dovolj čokolad, da bi vsakemu dala eno ali pa košček le te, tako, da je bilo za veliko večino to prvič, da so poskusili čokolado, si obliznili prstke in se en drugemu smejali, ko so z rjavimi zobki grizli v pregrešne dobrote :) Mali Michael star 3 leta, je po tem, ko je v roke dobil čokoladno ploščico, svoje prijatelje spraševal, kje je list papirja da s tem kar je dobila v roke začne risat :) Kako prisrčno, kajne :)?
Tisto popoldne sem naše nove prijatelje peljala še do šefa vasi Mphoze in njegove žene pa do pastorja Petra ter njegove ljube žene 9 otrok, Seline. Za vsakega od nas se je našel stol, pa smo se posedli ter izmenjali besede hvaležnosti.
Nato smo stopili še do jezera, da se tam osvežimo. Jaz sem seveda plavala kot riba, kot to počnem vsak dan, naši prijatelji pa so se odločili, da jezero užijejo le z očki. Potem smo skuhali eno "orng" dobro lokalno večerjo, seveda na gorilniku iz oglja, ter se odpravili spat. Prelep občutek me je zaobjel, ko sem videla, da so vse sobe Elinega centra polne in iz vsake od njih vije dobra energija in lepo pričakovanje naslednjega dne.
Naslednje jutro smo se zbudili okoli 7.30 ob rjovenju sosedovega petelina, ki nalašč pride "težit" že ob 3h zjutraj. na svoji okenski polici imam pripravljenih par zeleih mangov, da jih še ob zori zalučam v smer njegovih krikov in ga malce preplašim,da pride v obisk čez par ur :)
Ob 9h smo odprli ELINO kliniko; v resnici smo glavno sobo, ki jo uporabljamo za delavnice spremenili v kliniko z dvema postajama, kjer so dekleta delovale. Vsaka je imela mizo, dve klopci, prevajalca, ki je lokalni jezik Chitonga prevajal v angleščino. Na treh mizah so imele razprostrta vsa zdravila in menili smo da lahko pričnemo.
Že ob 7h zjutraj so se pred centrom, pod naših prelepim in dišečim polinezijskim drevesom, začeli zbirati bolniki. Skromno so se posedli na klopi in potrpežljivo čakali in se vsakemu od nas prelepo nasmihali in kimali v pozdrav.
V lavor sem nalila vodo, vanj dala okoli 40 svežih rumenih mangov, ravnokar nabranih z naših 5 mangovih dreves pa še en lavor pitne vode in smo začeli. Trije naši vaščani so bili zadolženi za "red", tako, da so obiskovalcem delili listke s številkami, en je vpisoval imena bolnikov, drug pa klical bolnike v kliniko. Vse je teklo kot po maslu vse do 18.ure, ko smo kliniko zaprli. Tisti dan so naše zdravnice pregledale kar 152 bolnikov, za kar pravijo da je absolutni rekord v njihovem delu. In res je!
A se zavedate koliko življenj so izboljšale pa morebiti smrti preprečile, koliko bolečin olajšale. Res so Angeli!
Hvala, srčna, globoka, radsotna in hvaležna zahvala iz mojega srca, kot tudi vsakega srca, ki ste ga ozdravile, draga dekleta.
Še danes, kot vsak dan, po tem, ko so naši prijatelji odšli, do mene prihajajo domačini, mi stiskajo roke in se mi zahvaljujejo za to prekrasno darilo pomoči zdravnic naši vasi. Hvala VAM!
Danes smo na ELIN malawijski račun prejeli denarna sredstva za nakup šolskih pripomočkov, katere je daroval Premier marketing, tržne komunikacije d.o.o. Takoj sem šibala v trgovino in nabavila vse obljubljeno, da lahko 660 otrok OŠ Mazembe jutri obdarimo z osnovnimi šolskimi pripomočki, kot so zvezki, svinčniki, kemiki, šilčki ter radirke. Z ostalim materialom pa opremimo Eline delavnice.
Srčna hvala vsakemu od vas, ki je podaril 8 EUR za nakup ELINEGA koledarja. Info; http://www.drustvoela.org/aktualno.html
res ste čudoviti.
Ko se čez okoli 14 dni vrnem iz vasi v mesto Mzuzu, kjer je internetna povezava pa vam pokažem vse radostne slike naših src, kako so hvaležno in radostno prejeli vse potrebščine, ter seveda slike otrok, ki se udeležujejo Elinega posebnega programa kot tudi vsakodnevne popoldanske delavnice.
Hvala, vsakemu od vas, draga srca, ki pošljete kakšno pismo na moj mail (jana.dular@gmail.com) s toplimi besedami podpore, hvala tistim, ki podarite finančno podporo ter seveda vsem bodočim prostovoljcem.
Brez vas, nam ne uspe.in SKUPAJ SMO MOČNEJŠI :)
Radi vas imamo, Jana in malawijska srca
Seveda se spodobi, da vam takoj zaželimo veselo, ljubeče, srčno, radostno in zdravo novo leto. Da se Blagoslovi uresničijo in vam pomagajo do vrha vseh gora, ki jih želite osvojiti.
Naš Božič je bil zares prekrasen, dan pred njim, smo v ELIN center dobili 5 slovenskih angelov!
Brez heca, gre za 5 angelov, katerih kril se sicer ne vidi, ampak so pravi angeli!!!
Gre za medicinsko odpravo 4 deklet in 1 gospoda, ki so v mestu Kasungu (mesto okoli 250km oddaljeno od naše vasi) pri misijonarjih p. Stanku Rozmanu in p. Alojzu Podgrajšku opravljali prostovoljno delo.
Gospodu Tomažu, ki je v misijonu v Kasungu preživel 1 leto, so se za 2 meseca pridružile zdravnica Ana, absolventki medicine Ana in Nina ter dipl. med.sestra Tjaša.
Kot sem vam omenila že v prejšnjem mailu, so v naš center prišli z namenom, da ga za 1 dan prelevimo v brezplačno kliniko.
Ko so 24.12.2014 okoli najhujše vročine s svojim Land-Roverjem prihrumeli pred naš center; praktično brez napotkov kako do nas, ko zapustijo glavno cesto, so pred in za njihovim avtom kot parada navdušeno prihrumeli naši vaški otroci, ki so jim kazali pot do ELE :) To je bilo krikov in smeha ter skakanja okoli njih.
Lepo radostno smo jih sprejeli, objeli, nasmejano pozdravili in povabili v naš skromen center.
Potem pa rečejo; "A lahko razpakiramo naš avto, nekaj malega imamo za vas." Oči se meni, kot tudi mojim otrokom radostno zaiskrijo, na obraze se narišejo nasmehi, ko začno iz avta zlagati škatle, eno za drugo. Odkrito povedano njihova darila so me močno ganila, saj je prvič v teh letih, ko sem v ELI, da je nekdo prišel do nas, nam prinesel zdravila za malarijo, multivitamine, povoje, tablete proti bolečinam, piškote, čokolade, majčke, vrečo stročnic ter seveda svoje zaloge za zdravljenje.
Parih sekund se sploh ne spominjam v evforiji ko so rekli; "Tole je za tvoje otroke in pokazali na vse škatle". Pa smo takoj začeli z akcijo deljenja topljenih se čokolad. V ELI smo naše otroke naučili, da nagrade pridejo le če nekaj dobrega naredijo in ne kar tako. Učimo jih, da za pozitivno opravljeno delo, nalogo, kdaj pa kdaj dobijo nagrade. In res.... sledil je ples okoli 90 naših otrok je veselo zaplesalo in zapelo; vrteli so se boki, "šejkale" so ritke, skakali so v zrak, ploskali in peli naglas, da jih je slišala zagotovo vsa vas. Ko so naše obiskovalce nasmejali in radostno objeli s prelepo energijo, smo vsakemu dali v roko čokolado. Vsaki od zdravnic, ki so čokolade delile se je vsak otrok zahvalil tako, da je iztegnill desno dlan, zapestje desne roke prijel z levo dlanjo, malce na hitro pokleknil in tako s spoštljivo gesto izkazal zahvalo za dano nagrado. Najbolj zanimivo je bilo opazovati reakcije naših otrok, kajti nikoli do sedaj nisem imela dovolj čokolad, da bi vsakemu dala eno ali pa košček le te, tako, da je bilo za veliko večino to prvič, da so poskusili čokolado, si obliznili prstke in se en drugemu smejali, ko so z rjavimi zobki grizli v pregrešne dobrote :) Mali Michael star 3 leta, je po tem, ko je v roke dobil čokoladno ploščico, svoje prijatelje spraševal, kje je list papirja da s tem kar je dobila v roke začne risat :) Kako prisrčno, kajne :)?
Tisto popoldne sem naše nove prijatelje peljala še do šefa vasi Mphoze in njegove žene pa do pastorja Petra ter njegove ljube žene 9 otrok, Seline. Za vsakega od nas se je našel stol, pa smo se posedli ter izmenjali besede hvaležnosti.
Nato smo stopili še do jezera, da se tam osvežimo. Jaz sem seveda plavala kot riba, kot to počnem vsak dan, naši prijatelji pa so se odločili, da jezero užijejo le z očki. Potem smo skuhali eno "orng" dobro lokalno večerjo, seveda na gorilniku iz oglja, ter se odpravili spat. Prelep občutek me je zaobjel, ko sem videla, da so vse sobe Elinega centra polne in iz vsake od njih vije dobra energija in lepo pričakovanje naslednjega dne.
Naslednje jutro smo se zbudili okoli 7.30 ob rjovenju sosedovega petelina, ki nalašč pride "težit" že ob 3h zjutraj. na svoji okenski polici imam pripravljenih par zeleih mangov, da jih še ob zori zalučam v smer njegovih krikov in ga malce preplašim,da pride v obisk čez par ur :)
Ob 9h smo odprli ELINO kliniko; v resnici smo glavno sobo, ki jo uporabljamo za delavnice spremenili v kliniko z dvema postajama, kjer so dekleta delovale. Vsaka je imela mizo, dve klopci, prevajalca, ki je lokalni jezik Chitonga prevajal v angleščino. Na treh mizah so imele razprostrta vsa zdravila in menili smo da lahko pričnemo.
Že ob 7h zjutraj so se pred centrom, pod naših prelepim in dišečim polinezijskim drevesom, začeli zbirati bolniki. Skromno so se posedli na klopi in potrpežljivo čakali in se vsakemu od nas prelepo nasmihali in kimali v pozdrav.
V lavor sem nalila vodo, vanj dala okoli 40 svežih rumenih mangov, ravnokar nabranih z naših 5 mangovih dreves pa še en lavor pitne vode in smo začeli. Trije naši vaščani so bili zadolženi za "red", tako, da so obiskovalcem delili listke s številkami, en je vpisoval imena bolnikov, drug pa klical bolnike v kliniko. Vse je teklo kot po maslu vse do 18.ure, ko smo kliniko zaprli. Tisti dan so naše zdravnice pregledale kar 152 bolnikov, za kar pravijo da je absolutni rekord v njihovem delu. In res je!
A se zavedate koliko življenj so izboljšale pa morebiti smrti preprečile, koliko bolečin olajšale. Res so Angeli!
Hvala, srčna, globoka, radsotna in hvaležna zahvala iz mojega srca, kot tudi vsakega srca, ki ste ga ozdravile, draga dekleta.
Še danes, kot vsak dan, po tem, ko so naši prijatelji odšli, do mene prihajajo domačini, mi stiskajo roke in se mi zahvaljujejo za to prekrasno darilo pomoči zdravnic naši vasi. Hvala VAM!
Danes smo na ELIN malawijski račun prejeli denarna sredstva za nakup šolskih pripomočkov, katere je daroval Premier marketing, tržne komunikacije d.o.o. Takoj sem šibala v trgovino in nabavila vse obljubljeno, da lahko 660 otrok OŠ Mazembe jutri obdarimo z osnovnimi šolskimi pripomočki, kot so zvezki, svinčniki, kemiki, šilčki ter radirke. Z ostalim materialom pa opremimo Eline delavnice.
Srčna hvala vsakemu od vas, ki je podaril 8 EUR za nakup ELINEGA koledarja. Info; http://www.drustvoela.org/aktualno.html
res ste čudoviti.
Ko se čez okoli 14 dni vrnem iz vasi v mesto Mzuzu, kjer je internetna povezava pa vam pokažem vse radostne slike naših src, kako so hvaležno in radostno prejeli vse potrebščine, ter seveda slike otrok, ki se udeležujejo Elinega posebnega programa kot tudi vsakodnevne popoldanske delavnice.
Hvala, vsakemu od vas, draga srca, ki pošljete kakšno pismo na moj mail (jana.dular@gmail.com) s toplimi besedami podpore, hvala tistim, ki podarite finančno podporo ter seveda vsem bodočim prostovoljcem.
Brez vas, nam ne uspe.in SKUPAJ SMO MOČNEJŠI :)
Radi vas imamo, Jana in malawijska srca
